S pozidavo Toplic in z razvojem kraja se je pokazala potreba po organiziranem čuvanju premoženja. V samih Toplicah so bile formirane požarne straže, vendar pa te niso bile dovolj, da zagotovijo požarno varnost v kraju, posebno ker se je iz leta v leto pojavljalo vedno več požarov. Tako je leta 1875 bilo na pobudo lastnikov Toplic, premožnih kmetov, obrtnikov in trgovcev ustanovljeno prostovoljno gasilsko društvo Dobrna. Ob ustanovitvi je društvo štelo 18 članov. Za prvega načelnika je bil izvoljen hotelir Franc Orosel.
Prostore za potrebe gasilskega društva so odstopile Toplice (sedanjo mizarsko delavnico). 0 samem delu društva pred 1. svetovno vojno ne vemo veliko, saj je bila večina arhiva uničena med 1. svetovno vojno. Ohranile so se slike in nekaj zapiskov o ustanovitvi. Vemo, da so posedovali štirikolno ročno brizgalno, ki so jo poganjali 4 člani; nekaj cevnega materiala, dvojak in 2 ročnika. Ohranjeno je nekaj orodja iz takratnega časa, ročne črpalke pa žal ni več. Kot zanimivost in drag spomin na čase pred I. svetovno vojno je slika iz leta 1908, na kateri je ženska gasilska ekipa, ki je čuvala domove med vojno, ko so možje in fantje odhajali na fronto. To je verjetno prva operativna ženska gasilska ekipa ustanovljena v Sloveniji.
Delo društva pa nam je bolj poznano med obema vojnama, saj so dogodki lepo opisani v knjigi zapiskov, ki je napisana na roko z gosjim peresom.
Na izrednem občnem zboru, ki se je vršil 11.9.1921 v zdraviliški kavarni je bilo prisotnih 21 članov društva. Za načelnika je bil soglasno izvoljen Ropan Josip, za poveljnika Avgust Vaingerl, za odbornike pa: Stanko Cvikl, Peter Okrožnik, Alojz Pan, Viljam Justin, Jakob Vanovšek.
Na prvi seji po občnem zboru 14.9.1921 ob 21. uri v kavarni je bil izvoljen za blagajnika Okrožnik in za tajnika Cvikl. Na isti seji so določili častnike za vozno brizgalno Justina, za snemalno brizgalno Okrožnika, za členarje pa Dobovičnika in Vanovška.
13.10.1921 je bila seja v Hotelu Union. Na tej seji so določili, da se vaditeljskemu tečaju prijavi Vanovšek, ker je vaditeljev premalo.
Sprejeli so tudi sklep, da se za neopravičeno odsotnost pri vajah odbornikom določi po 10 kron globe in članom 5 kron globe.
Na rednem občnem zbom, ki se je vršil 14.9.1924, so bile volitve. Izvoljen je bil nov odbor v sestavi: Alojz Jankovič, Avgust Vaingerl, Josip Ropan, Peter Okrožnik, Jože Hrastelj, Stanko Cvikl, Alojz Pan m Jakob Vanovšek.
Na prvi seji odbora 17.9.1924 so izvolili: Alojza Jankovica za nacelnika, Avgusta Vaingerla za nam. nacelnika, Petra Okrožnika za blagajnika, Stanka Cvikla za tajnika, Jožeta Hrastelja za orodjarja.
Na isti seji so se dogovorili, da bodo pozvali vse uslužbence v Toplicah, da pristopijo h gasilskemu društvu.
Na naslednji seji 5.10.1924 je tajnik poročal, da pride v poštev za člane 28 – 30 zaposlenih. Določili so članarino za člane, ki je znašala 5 din, kazen za neopravičen izostanek od vaj 5 din. Kazen in članarina sta tvorila posebni fond. Sklenili so sklicati sestanek celotnega članstva, da so jih seznanili z novim pravilnikom.
24.4.1926 je bil občni zbor društva, na katerem je bilo navzocih 26 članov. Sprejeli so sklep, da se vsi člani društva zavarujejo. Za zavarovanje je poskrbel tajnik društva Stanko Cvikl.
Iz zapisnika odborne seje, dne 23.5.1928 je razvidno, da je na tej seji Avgust Vaingerl predlagal nakup motorne brizgalne. Ker društvo denarja ni imelo, so pričeli z akcijo zbiranja sredstev. Predlagali so, da bi zaprosili dramsko društvo Šentjur, da bi jim uprizorilo 10. in 17. junija Miklovo Zalo. S čistim dobičkom bi zbrali del sredstev za nakup.
18.1.1929 se je odbor društva na svoji seji v kavarni odločil, da bodo začeli z gradnjo doma pri šoli. V ta namen so pripravili pobiralne pole za les, ki ga bodo darovali kmetje.
Dogovorili so se o nakupu prenosne motorne brizgalne, 200 m cevi in 20 oblek (črne hlače in bluze), ter 6 kap.
Na izrednem občnem zboru, ki se je vršil 11.9.1921 v zdraviliški kavarni je bilo prisotnih 21 članov društva. Za načelnika je bil soglasno izvoljen Ropan Josip, za poveljnika Avgust Vaingerl, za odbornike pa: Stanko Cvikl, Peter Okrožnik, Alojz Pan, Viljam Justin, Jakob Vanovšek.
Na prvi seji po občnem zboru 14.9.1921 ob 21. uri v kavarni je bil izvoljen za blagajnika Okrožnik in za tajnika Cvikl. Na isti seji so določili častnike za vozno brizgalno Justina, za snemalno brizgalno Okrožnika, za členarje pa Dobovičnika in Vanovška.
13.10.1921 je bila seja v Hotelu Union. Na tej seji so določili, da se vaditeljskemu tečaju prijavi Vanovšek, ker je vaditeljev premalo.
Sprejeli so tudi sklep, da se za neopravičeno odsotnost pri vajah odbornikom določi po 10 kron globe in članom 5 kron globe.
Na rednem občnem zbom, ki se je vršil 14.9.1924, so bile volitve. Izvoljen je bil nov odbor v sestavi: Alojz Jankovič, Avgust Vaingerl, Josip Ropan, Peter Okrožnik, Jože Hrastelj, Stanko Cvikl, Alojz Pan m Jakob Vanovšek.
Na prvi seji odbora 17.9.1924 so izvolili: Alojza Jankovica za nacelnika, Avgusta Vaingerla za nam. nacelnika, Petra Okrožnika za blagajnika, Stanka Cvikla za tajnika, Jožeta Hrastelja za orodjarja.
Na isti seji so se dogovorili, da bodo pozvali vse uslužbence v Toplicah, da pristopijo h gasilskemu društvu.
Na naslednji seji 5.10.1924 je tajnik poročal, da pride v poštev za člane 28 – 30 zaposlenih. Določili so članarino za člane, ki je znašala 5 din, kazen za neopravičen izostanek od vaj 5 din. Kazen in članarina sta tvorila posebni fond. Sklenili so sklicati sestanek celotnega članstva, da so jih seznanili z novim pravilnikom.
24.4.1926 je bil občni zbor društva, na katerem je bilo navzocih 26 članov. Sprejeli so sklep, da se vsi člani društva zavarujejo. Za zavarovanje je poskrbel tajnik društva Stanko Cvikl.
Iz zapisnika odborne seje, dne 23.5.1928 je razvidno, da je na tej seji Avgust Vaingerl predlagal nakup motorne brizgalne. Ker društvo denarja ni imelo, so pričeli z akcijo zbiranja sredstev. Predlagali so, da bi zaprosili dramsko društvo Šentjur, da bi jim uprizorilo 10. in 17. junija Miklovo Zalo. S čistim dobičkom bi zbrali del sredstev za nakup.
18.1.1929 se je odbor društva na svoji seji v kavarni odločil, da bodo začeli z gradnjo doma pri šoli. V ta namen so pripravili pobiralne pole za les, ki ga bodo darovali kmetje.
Dogovorili so se o nakupu prenosne motorne brizgalne, 200 m cevi in 20 oblek (črne hlače in bluze), ter 6 kap.
24.7.1929 je tajnik društva Krulec zapisal:
Potrdilo
Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Dobrni potrjuje, da sta gospoda Štefan Potočnik posestnik in Jakob Tanšek trgovec oba iz Nove Cerkve v imenu gasilskega društva Nova Cerkev kupila danes od gasilskega društva četverokolno brizgalno z dvema sesalnima cevema, košem, 1 ročnikom in 1 gumijasto cev s spojko za znesek din 8.000,- (reči osemtisoč). Brizgalna se prevzame v soboto dne 20. julija. (dobesedni prepis)
28.7.1929 se je vršil blagoslov nove prenosne motorne brizgalne. Spored prireditve je bil naslednji:
Na predvečer v soboto 27. julija je bila baklada in serenada za botre.
V nedeljo 28.7. ob 10. uri je bila na prostem pred Topliško kavarno maša in blagoslov brizgalne.
Ob 15. uri pa je bila vaja z motorno brizgalno in veselica z vojaško godbo.
To je bila prva motorna brizgalna v društvu.
Člani društva zbrani ob novi motorni brizgalni Rosebauer 600 1
- 4.6.1931 so se na seji dogovorili, da se 13 članov društva udeleži proslave 60. letnice prostovoljnega gasilskega društva Celje, ki bo 8. junija 1931. Na tej proslavi je bila blagoslovljena društvena zastava in za to zastavo je društvo Dobrna kupilo srebrni žebljiček. Na isti seji so se odločili, da naročijo 400 m cevi, ki se nujno rabijo. Od Zdravilišca so dobili potrditev, da bodo plačali nove lestve, ker so bile stare izrabljene.
- 20.9.1931 se je v Dobrni vršila skupna vaja, ki so se je poleg Dobrne udeležila naslednja društva: Nova Cerkev, Vojnik, Konjice, Gaberje, Vrbje, Žalec, Zg. Ložnica. Vaja se je vršila z motornimi brizgalnami, sodelovalo je 108 gasilcev. Istega dne je gasilsko društvo Dobrna proslavljalo 55-letnico svojega delovanja
- 27.1.1932 se je vršil obcni zbor društva. Nacelnik Jankovic je v svojem govoru porocal o nabavi orodja, oblek in drugega materiala. Posebno je naglašal nujnost zgraditve stolpa za sušenje cevi, ker so se pri sedanjem sušenju cevi kvarile in pokale. S stolpom bi se življenska doba cevi podaljšala. Na tem obcnem zboru je bilo sklenjeno, da se dajo gasilske obleke popraviti, ker imajo pod vratom še gube in da se izdelajo omare za shranjevanje oblek.
- 21.1.1934 je bil obcni zbor gasilskega društva. Navzocih je bilo 28 clanov in župan obcine. Iz porocila nacelnika Jankovica je razvidno, da so nabavili 35 spojk in 300 m cevi. Opozoril je, da nimajo lestev za reševanje iz 2 nadstropja. Še vedno so obravnavali problem stolpa za sušenje cevi, tajnik pa je porocal, da imajo 25 rednih, 5 rezervnih in 1 častenga člana.
- 15.7.1934 je bil gasilski dan, na katerem so vse člane društva seznanili z novim gasilskim zakonom.
- 15.1.1935 je bil redni občni zbor, na katerem so za predsednika izvolili dr. Štera.
- 13.12.1936 je bil zgrajen lesen stolp za sušenje cevi. Financiralo ga je Zdravilišče.
- 10.1.1937 je bila podpisana pogodba med društvom in Zdraviliščem o uporabi stolpa, v kateri je zapisano, da mora gasilsko društvo odstopiti stolp Zdravilišcu v slučaju, da se v Zdravilišču formira za svoje potrebe industrijska gasilska enota.
- 24.1.1937 so imeli redni občni zbor društva. Prisotnih je bilo 32 članov
